Oznanilo tedna – 2. VELIKONOČNA NEDELJA – BELA NEDELJA – 12. april 2026

Božja Beseda: 1. ber.: Apd 2,42-47;
2. ber.: 1 Pt 1,3-9; ev.: Jn 20,19-31


BESEDA ŽIVEGA BOGA

»Položi svoj prst sem in poglej moje roke! Daj svojo roko in jo položi v mojo stran in ne bodi neveren, ampak veren.« (Jn 20,27)


Nedelja

12.04.2026

2. VELIKONOČNA NEDELJA

Bela nedelja

ned. Božjega usmiljenja

Podelitev sv. birme na Ponikvi.

 9.00  Dramlje za krstne in  birmanske botre Kuhar in Zidanšek

       –  za Jožico In Franca Filej Jožico in Milana Seničar [JL]

10.00 Ponikva za družine birmancev

       –  za Ivana, Angelo in rod. Pevec, rod. Marguč Brumec [žpk ]

Ponedeljek

13.04.2026

Martin I., papež 19.00 Ponikva za Marijo Zatler, Alojzijo in Jakoba Kumberger

          za Blaženko Mezgec, 8. dan [S]

Torek

14.04.2026

Lambert, škof 19.00 Dramlje za Jožefa Korošca obl.  in starše

       –  za Antona Zdolška, iz Marija Dobja [S]

Sreda

15.04.2026

Krescenc, mučenec 19.00 Ponikva za Timoteja Smoleta

       –  za Vinkota Pevca, 8. dan [S]

Četrtek

16.04.2026

Bernardka Lurška, devica 19.00 Dramlje za Rozi Stropnik obl. 

       –  za Leopolda Korošca [S]

Petek

17.04.2026

Robert, opat 19.00 Ponikva za Damjana Vodeba

       –  za Stanislava Mastnaka, 8. dan [S]

Sobota

18.04.2026

Aja, plemkinja 19.00 Ponikva za Jakoba obl, Jurija in star. Zdolšek

       –  za Jelkota, Jakoba, Anico in teto Francko Pevec [S]

Nedelja

19.04.2026

3. VELIKONOČNA nedelja

začetek tedna molitve za duh. poklice

 9.00  Dramlje za Antona Mastnaka obl. starše Mulej

       –  za Ljudmilo In Jožefa Banovšek in Pavlo, Ivana in Marjana Čater [JL]

10.30 Ponikva za Antona Cmoka, obl.

Razlaga: oznaka [S] – mašo isti dan opravi g. dr. Miran Sajovic, oznaka [JL] – mašo daruje g. Janez Lesnika, na Ponikvi ali Dramljah omenimo spomin.

 


V nebesih venca dva / med vsem najlepša sta: ta prvi je device / in drugi mučenice.


MARTIN i., papež

Martin se je rodil okoli leta 600 v mestu Todi v Umbriji v Italiji najverjetneje v plemeniti družini. V Rimu je slovel kot kreposten in učen duhovnik. Leta 649 je postal rimski škof – papež. Bil je znan po svoji dobrodelnosti, skrbi za uboge in ponižnosti.

V času, ko je Martin še deloval v Carigradu, je cesar Konstans II. izdal dekret Typos, s katerim je prepovedal vsako obravnavanje vprašanja o eni ali dveh voljah v Kristusu. Martin se je boril proti monoteletizmu, ki je učil, da je v Kristusu samo ena volja, Božja, človeška pa ne in proti cezaropapizmu, ko so cesarji s svojimi odloki samovoljno posegali v izrazito verska vprašanja. Cesar se je z omenjenim odlokom postavil odločno na stran krivovercev. Ko je bil Martin izvoljen za papeža, je zaradi tega pretrgal z dotedanjo tradicijo in ni zaprosil za cesarjevo potrditev, kar je bilo nekaj običajnega. To in pa sklic sinode vzhodnih škofov v lateranski baziliki, ki je odločno zavrgla vse cesarske verske odloke, je papežu nakopala cesarjevo jezo in maščevanje. Obtožili so ga veleizdaje, da se je polastil rimske škofije, sprejel krivoverske nauke in pošiljal denar Saracenom in tako sodeloval z muslimani. Odpeljali so ga v Carigrad, ga tam zaprli v ječo, javno sramotili, mučili in poniževali. Kasneje so ga odpeljali v Herson na Krim, kjer je v nekaj mesecih shiral in umrl 16. septembra 655 zaradi lakote in posledic prestanega mučenja.

Goduje: 13. (ponekod tudi 14.) aprila.

Vir: spletna stran tednika Družina


NAŠ  EMAUS, 6. aprila 2026: 1. del

Ponedeljkovo jutro. Vstajensko. Narava svatovsko pripravljena, cvetoča, sveža, preprosto lepa, ko smo se po jutranjem bogoslužju Drameljčani in Ponikovljani odpravili v Emavs. Naš seveda ni bil tisti iz Lukovega evangelija, ki pripoveduje, kako se je dvema potrtima popotnikoma na veliko noč pridružil vstali Jezus »In glej, prav tisti dan sta dva izmed njih potovala v vas, ki se imenuje Emavs (Lk 24, 13)«. Mi smo se odpravili proti Posavju.

Naš prvi postanek je bilo pokopališče v Bistrici ob Sotli. Hvaležni za mnoge biblijske zgodbe ter vzgojne pridige s ponikovske prižnice, smo se z molitvijo in Slomškovo pesmijo poklonili nekdanjemu ponikovskemu župniku Alojzu Jakopinu.

Na poti proti Brestanici smo se ustavili na kmečkem turizmu Glas, kjer so nas prijazno pozdravili z okrepčilno kapljico in urejenimi prostori, da smo lahko v miru použili kosilo iz avtobusnega prtljažnika. Seveda nismo zgrešili pogleda proti Libni, od koder je s praga domače hiše številka pet, danes ena, pri svojih komaj petnajstih v svet duhovništva zakoračil naš domači župnik, gospod Jožef Planinc. Ta dan nas je vodil, vseskozi nam je dajal  občutek varnosti in ugodja v svetu, na katerega je še vedno pripet z  bilko, ki je ni moč prekiniti. Čutili smo to!

S sotočja potoka Brestanica in reke Sava nas je pozdravilo naselje Brestanica;  zgodovinsko izročilo pravi, da je ta kraj prvič omenjen že leta 838 in da je že takrat stala na griču ob njem utrjena postojanka ali celo grajska stavba, v kar nekatere današnje raziskave sicer dvomijo, a naselje pod gradom je prav zares dobilo trške pravice 1322-tega leta.

Ko se človek približuje taki veličastni utrdbi, kot je grad Brestanica, stoječem na najvišji točki nad istoimenskim krajem, mu po mislih plešejo najlepše romantične zgodbe grajskih gospa in gospodov iz davnine, a  kmalu ugotoviš, da so take stavbe služile tudi temačnosti, ki je ovijala prebivalce tukajšnjih krajev med in po drugi svetovni vojni. Grad je bil namreč zbirališče izgnancev po načrtu nemške okupacijske oblasti. In ko so se po letih izgnanstva v Srbijo, Hrvaško in Nemčijo domačini vračali na svoje domove, jih je čakalo strahotno razočaranje. Ne le da so bili uničeni in oskrunjeni njihovi domovi, ljudje so bili  šikanirani, zapostavljeni in prezrti od takratne povojne vladajoče klike. Še več: grad je služil tudi kot zapor, in sicer najprej za ženske, kjer so strahoten davek za svojo pokončno držo plačevale tudi slovenske izobraženke, in nato za moške. Tako ti tudi imeniten okus po čokoladi, ki so jo stoletja prej francoski menihi trapisti ustvarjali na gradu in jo ponesli širom Evrope, zbledi v ustih. Danes je grad zavidanja vredna arhitektura s poučno bogatimi razstavami, res vreden ogleda. (Se nadaljuje v novem oznanilu.)

                                                         Darinka Seničar


Dodatna oznanila za župniji Dramlje in Ponikva

 

  1. Ministranti:

Dramlje v 2 velikonočnem tednu Luka in Matija Lavbič v nedeljo vsi ministranti.

Ponikva: v 2. velikonočnem tednu David Korenjak in Tajda Drobnak v soboto in v nedeljo vsi ministranti.

 

  1. Bralci Božje besedeDramlje:

Nedelja 19.04. ob 09:00 – Slavica Gorenak, Kaja Sovinc

Nedelja 26.04. ob 09:00 – Ana Korenjak,  Branko Marot. Prosim, da poskrbite za zamenjavo, če ne boste mogli brati na predlagani termin!

 

  1. Bralci Božje besede – Ponikva:

V soboto, 18.4. 1.berilo Marinka Salobir, 2.berilo Matjaž Drame, prošnje Tomaž Šelekar. 

Nedelja, 19.4. 1.berilo Milena Planko, 2.berilo Marjeta Štor, prošnje Tjaša Košak. 

Prosim, da poskrbite za zamenjavo, če ne boste mogli brati na predlagani termin!

 

  1. Čiščenje:

V Dramljah skrbi za urejenost cerkve vas Dramlje.

Na Ponikvi v aprilu skrbi za urejenost cerkve vas Podgaj. Hvala vasi Uniše in Zg. Selce za čiščenje v marcu.

 

  1. Darovanje na Ponikvi in v Dramljah: Na veliko noč je bilo darovano na Ponikvi za prenovo župnišča 1.443,20.  V Dramljah za obnovo orgel na Uršuli  1.797,50. Hvala za vaše  obilnejše  darove.

 

  1. Bogoslužni dogodki: april – junij:

 

  1. Ponikva: V soboto, 18. aprila bo ob 10. potekala priprava animatorjev za oratorij 2026 na Ponikvi.

 

Ponikva: V nedeljo, 26. 4.  se bo ob 17.00 uri pričela priprava delovne ekipe Ankaran 2026. Zaključek v ponedeljek, 27. 4.  ob 16.00 uri.

 

  1. Verski tisk: Na razpolago je nova Družina in Ognjišče za mesec april.

 


Ob nedeljah vabljeni:

ob 9.00h sv. maša v Dramljah; ob 10.30h na Ponikvi.

Nedeljska sv. maša je tudi v soboto zvečer na Ponikvi ob 19h.

Dosegljivost:

župniki: Jožef Planinc

GSM: 041/625-703

E-naslov: zupnija.ponikva@rkc.si

E-naslov: jozef.planinc@siol.net

Spletna stran:

Ponikva: http://zupnija-ponikva.rkc.si/

Dramlje: https://zupnijadramlje.si

ŽUPNIJA DRAMLJE: NKB Mb

TRR SI56 0400 1004 6530 113

TRR račun za Karitas Dramlje:

TRR SI56 0400 0027 7364 166

ŽUPNIJA PONIKVA: NKB Mb

TRR SI56 0400 0027 7364 554

TRR račun za Karitas Ponikva:

TRR SI56 0400 0027 7365 039