VABILO

ZAHVALA OB PRAZNIKU SVETE BIRME IN PRVEGA SVETEGA OBHAJILA

V nedeljo, 24. julija 2022 je bilo naše farno žegnanje. To je praznik za vso župnijo in župljane, ki s tem počastimo god naše farne zavetnice, Sv. Marije Magdalene. K njej se priporočamo, da nam izprosi milosti pri Bogu za našo župnijsko skupnost. Kajti župnija je živa toliko, kolikor smo predani ljudje, ki v njej živimo.

In zato imamo v župniji vsako leto dva posebej pomembna dneva, ki sta vedno zelo slovesna: to sta praznika svete birme in prvega svetega obhajila.

Letos je bil praznik svete birme v soboto, 28. maja. S svojim obiskom nas je počastil celjski škof, g. Maksimiljan Matjaž, ki je zakrament podelil 19 birmancem. Bil je zelo lep dan. Starši smo bili ponosni na sinove in hčere, birmanci in birmanke so žareli v svoji mladosti in odprtosti za darove Svetega Duha. A Sveti Duh pride kot piš vetra, kot nenadna meglica, ki te objame v gorah, pride v tišini in vsakdanjosti… Zato je tako pomembno, da zakrament svete birme ni samo 10-dnevna priprava in slovesna sveta maša, ampak začetek aktivne vloge mladih v naši župniji, ki bodo v skupnosti spoznavali kaj jim v vsakdanjem življenju prinašajo darovi Svetega duha.  Veliko nalog imamo zanje v župniji, kajti mladost vedno prinese živahnost, nove ideje in veselje, ki jo naša utrujena (zahodna) Cerkev tako nujno potrebuje.

Tako kot potrebujemo mladostno energijo in aktivno vlogo vseh predanih ljudi, so velik blagoslov za župnijo tudi otroci. 17 tretješolcev je na binkoštno nedeljo, 5. junija, pristopilo k prvemu svetemu obhajilu. Jezus jih je bil vesel, ker ima otroke zelo rad in nam v Svetem pismu pravi, da imajo v Cerkvi posebno mesto. Cela župnija se je veselila skupaj s prvoobhajanci, starši in ob veselih otroških glasovih na koru.

Ogenj vere v župniji Dramlje še ni popolnoma ugasnil, čeprav se včasih zdi, kot da je ostala samo še žerjavica. A žerjavica samo čaka, da zapiha dovolj močan veter, ki jo bo spet spremenil v ogenj.

Hvala vsem, ki ste kakorkoli pomagali, da sta bili slovesnosti nepozabni! To ste vsi tisti, ki stojite okoli žerjavice in pihate vanjo, da bi ogenj spet zažarel in nas ogrel.

Da bi nas le bilo iz dneva v dan več… (Mojca Bobnar)

Miklavževanje 2021

Advent… To je čas pričakovanja in novega upanja. Čas preprostega otroškega veselja, ki smo ga letos spet videli v njihovih očeh na Miklavžev večer. Kljub drugačnim razmeram smo »pripravili pot«, da je Miklavž prišel in razveselil okoli 130 otrok, ki so ga s svetlečimi očmi opazovali. Tudi svoje pridne angelčke je pripeljal s seboj, da so mu pomagali. Parkelj, brez katerega pač ne gre, pa nas je vse opominjal, da se moramo v življenju vedno znova odločati med dobrim in slabim. Tako so otroci tudi nas odrasle, s svojim preprostim doživljanjem, vpeljali v skrivnost adventa in Jezusovega rojstva, kajti ni pomemben samo cilj, pomembna je tudi pot do tja. Štiri adventne nedelje nas postopoma, z vedno več svetlobe, pripeljejo do velikega dogodka, ki pa se je zgodil v hlevčku, ob prisotnosti pastirjev in njihovih čred. In rodil se je otrok. Tako preprosto, a tako veličastno, da so angeli peli: » Slava Bogu na višavah…« Ko boš stal ob jaslicah, Jezusu odpri srce, če se v tebi ne rodi, potem je vse zaman, Božiča ni in sreče ni… Blagoslovljen Božič, v letu 2022 pa veliko zdravja in otroškega veselja!

Romanje na Ptujsko goro

Nekaj odmevov mladih romark, po romanju na Ptujsko goro: 25.6.2021 smo tri dekleta s sestro Anjo šle na romanje na Ptujsko Goro. Za romanje smo se odločile iz različnih duhovnih razlogov. Želele smo se zahvaliti Bogu, naši materi Devici Mariji, našim angelom Varuhom, želele smo se povezati s svetim duhom, prositi za pomoč, da bomo vedno znale izbrati pravo pot tudi, ko se bomo znašle v skušnjavah, naš največji razlog za to romanje pa je verjetno bila prav naša vera. To romanje smo začele ob 15.30. Prvi dan smo morale priti do Poljčan, kjer je bilo naše prenočišče. Na pot smo se odpravile vse napolnjene z veselimi pričakovanji, polno energije in dobre volje. Na poti smo se večkrat ustavile občudovale naravo, molile rožni venec, prepevale pesmi, prisluhnile smo tudi podcastom, ki so jih za nas pripravili romarji. Prvi dan smo prehodile  18 km. Prvo noč smo prenočile v Poljčanah v župnišču, kjer nas je že pričakala naša večerja. Pričakal nas je tudi gospod duhovnik, ter njegova prijazna gospodinja, da bi nam izrekla veselo dobrodošlico. Ko smo zjutraj vstale smo odšle v cerkev, kjer smo imele mašo, ki jo je gospod duhovnik pripravil posebej za nas. Po maši smo pojedle zajtrk in se pripravile na pot. Naš drugi dan je potekal podobno kot prvi. Prehodile smo 18 km, molile rožni venec, prepevale pesmi, spoznavale naravo okoli sebe, se zamislile, druga z drugo delile svoje skrbi, misli, zgodbe,… Okoli 15 ure smo prispele na naš cilj, kjer nas je pričakalo kosilo. Po kosilu smo se razpakirale, se razgledale in odšle v cerkev, kjer smo se zahvalile, da na poti nismo imele težav, da smo vesele in zdrave prišle na naš cilj, da nas je na poti spremljala dobra volja, da smo s tem romanjem dosegle kar smo želele. Zahvalile pa smo se tudi za vse prijazne ljudi, ki so nam pomagali na naši poti, tiste, ki so nam pripravili dobro kosilo in večerjo, tiste, ki so nam pokazali pot, ko smo zašle in nismo vedele kam moramo, tiste, ki so nam na poti ponudili vodo, tiste, ki so nas tako lepo sprejeli… Naše romanje je bilo uspešno končano, vsaka od nas je s tem romanjem nekaj novega pridobila in se naučila. Na našem romanjem, na poti skozi gozd so nas spremljali komarji, ki so nas kar do dobra popikali, vendar smo se s pogumom in dobrimi mislimi, odpravile naprej. Videle pa smo tudi druge živali, ki so bile manj nadležne kot komarji. Videle smo npr. osla v ogradi, koze, kokoške, pse, ptice, ki so nam prepevale na naši poti, metulje… Za konec še…. Čeprav smo bile utrujene, tudi včasih nejevoljne zaradi komarjev ali česa drugega, smo pot nadaljevale in nismo odnehale ter odšle domov, odšle smo naprej, nismo se vdale, imele smo vero v vase ter v Boga, verjele smo da zmoremo in, da nas Bog spremlja na tej poti, ter da nam pomaga po najboljših močeh. S tem romanjem sem dobila novo vero vase in v Boga, da pomagam ljudem, ki nimajo vere vase in v Boga najti pot, jim pomagati spoznati vero, jim pokazati, da je bog v najmanjših stvareh : v petju ptic, v pihanju vetra, v čemerkoli, samo prisluhniti je treba. (Julia)   V petek, 25.6., smo se Urška, Julia, S. Ania in jaz odpravile na naše peš romanje na Ptijsko Goro. Pot smo začele v Žički kartuziji, kamor nas je pripeljal g. Igor. Hodile smo vse do Loč, kjer smo se posladkale s sladoledom. Med potjo smo pele, se smejale, pogovarjale in molile. Ko smo hodile proti Poljčanam,  nas je g. Štefan – duhovnik, ki nas je gostil, želel kar trikrat pobrati in odpeljati do župnišča, ker se je približeval dež. Ampak me se nismo vdale!💪 Ko smo prišle v Poljčane, nas je tam pričakalo pet pic!🍕🍕🍕🍕🍕 Ker smo bile vse zelo lačne, nam jesti res ni bilo problem. 😉 Ko smo se odpravljale spat, nam je S. Ania povedala SRHLJIVKO tako, da  smo zaradi tega in trdih tleh, vse slabo spale. V soboto zjutraj pa smo bile najprej pri s. maši, nato pa smo pojedle zajtrk in se odpravile na pot. Dan je bil zelo vroč. Hodile smo in hodile, veliko ljudi nam je svetovali kam iti in nam ponudilo Koka Kolo. Približno ob dveh smo prišle na Ptujsko Goro in najprej smo šle v cerkev, potem na kosilo in nato smo imele prosto. V nedeljo pa smo se romarke z družinami zbrale pri s. maši in tako zaključile z našim romanjem. Meni je bilo romanje zelo všeč in upam, da bom še imela kdaj priložnost to izkušnjo ponoviti. (Petra)   Romanje na Ptujsko Goro je bilo zame nekaj enkratnega. Moram priznati, da še preden smo šle na pot, se mi ni zdela ideja, če sem iskrena, nekam zanimiva, sicer sem še pred enim mesecem to idejo podpirala in se veselila tega romanja, a se mi je v zadnjih dneh vse to spreobrnilo in mislila sem, da se ne bomo imele “fajn”, ker se noben od mojih sošolcev ni prijavil na to dogodivščino. Ker pa je moja sestra Petra se že prijavila in zraven še Julija, sem se odločila, da se jim bom še jaz pridružila, saj sem se mi je globoko v sebi zdelo, da mi bo to romanje lahko koristilo za moje utrjevanje vere. Cele tri dni sem se imela super, prvi dan je bil naporen, a hkrati zanimiv dan, saj smo že tisti dan prišle do določenega cilja. V tistem hipu, ko sem zagledala naše prenočišče se mi je odahnilo, saj je bila za nami že dolga pot. Naslednji dan pa smo najprej odšle k maši, nato pa smo se odpravile na pot. Bila je dolga in skoz se je zelo vlekla, pri Ptujskem polju pa se je itak vleklo, saj so tam dolge ceste. Na romanju pa mi je bilo všeč tudi zato, ker smo se lahko pogovarjale o vseh stvareh. Ko pa smo prišle na cilj, torej na Ptujsko Goro, v cerkev Ptujske Matere Božje, se mi je odvalil kamen od srca, saj smo prehodile vso pot od Žičke kartuzije do Ptujske gore peš. Pri zadnjih metrih naše poti sem jaz tekla do cerkve, saj sem bila presrečna, ker sem prišla že drugič na Goro, ampak prvič peš. Ko smo prišle v cerkev, sem si oddahnila, ker je bil naš cilj dosežen. Tisti, dan je bil zabaven in predvsem zelo lepo preživet. Tisto noč  smo prespale zraven cerkve v hiški za romarje, naslednji dan pa smo se zbudile malo kasneje kot prejšnji dan, saj smo po zajtrku imeli ob 10tih mašo v cerkvi Ptujske Matere Božje. Bilo je prekrasno in seveda mi ni žal, da sem se v zadnjem hipu odločila za to romanje. (Urška)

Oratorij 2021

V Dramljah je oratorij letos potekal od ponedeljka, 9.8.2021, do petka, 13.8.2021. Tema letošnjega oratorija je bil Carlo Acutis, o katerem so otroci več izvedeli pri igrici in na katehezah, ki so potekale vsak dan. V dopoldanskem času so se otroci lahko preizkušali v delavnicah, kjer so kuhali, ustvarjali, športali, delali zapestnice in frizirali. V ponedeljek smo imeli popoldne mašo z Martinom Golobom, vse druge popoldneve pa velike igre. V sredo nas je obiskal še čarovnik, ki nam je pokazal veliko trikov in čarovnij. Verjamem, da smo vsi, ki smo se udeležili oratorija uživali, predvsem v petek, ko smo imeli popoldne vodne igre in smo se spuščali po drči in obmetavali z vodnimi baloni. (Špela)

Oratorij 2021

V tednu od 9. do 13. avgusta, bo v Dramljah potekal oratorij. Vabljeni vsi osnovnošolci, ki radi preživljate prosti čas v družbi prijateljev, ki se radi igrate, ustvarjate in zabavate. Letos bo »z vami« fant po imenu Carlo Acutis, ki je oboževal gledanje filmov in preživel veliko časa za računalnikom… Hkrati pa je bil Bog njegov najboljši prijatelj. Zveni zanimivo? Pridružite se nam od 9. do 13. avgusta. Prijave so možne v gostišču Čater do konca julija.

Prijavnico in več informacij pa najdete tukaj:

Sv. birma, 12.6.2021

Sobota, 12. 6.2021, je bila v Dramljah praznična. Še bolj kot običajno smo občutili prisotnost Sv. Duha, kajti zakrament sv. birme je po rokah dekana, g. Tadeja Linasija, prejelo 24 mladih ljudi. Starši smo bili nanje zelo ponosni, predvsem pa smo bili hvaležni, da smo jih pred 14. leti dobili kot najvrednejše darilo. V življenju so in še bodo srečali veliko ljudi, ki jih bodo bolj ali manj nagovorili. Velik pečat bo gotovo pustila katehistinja, s. Ania, ki jih je nekaj let spremljala pri verouku in jih pripravljala na prejem sv. birme. Z veseljem se bodo spominjali vseh skupnih trenutkov, ki so jih doživeli pri urah verouka in na duhovnih pripravah.  Hvala g. župniku za duhovno spremstvo, hvala cerkvenemu pevskemu zboru, ki je zaradi »korona razmer« polepšal obe svečanosti. Hvala Mojci Golež in podjetju Etra za tehnično pomoč pri prenosu maše izven cerkve. Vsi imenovani in tudi neimenovani dobrotniki so najlepši zgled, da Sveti Duh deluje in po naših rokah ustvarja lepši svet.  Želimo, da bi bil ta zgled tako močan, da bodo letošnji birmanci tudi sami z veseljem postali aktivni člani Cerkve in naše župnije ter predvsem veseli velikonočni kristjani. (Mojca Bobnar)

Prvo sv. obhajilo, 6.6.2021

V nedeljo 06. junija 2021 je 15 tretješolcev prvič prejelo Jezusa v svoje srce. Na ta dogodek so se s pomočjo katehistinje Petre pripravljali tako otroci kot starši. Pred tem so se zbirali k devetdnevnici, v času katere so prvoobhajanci opravili tudi 1. sv. spoved. Slovesnost so polepšali pevci cerkvenega otroškega pevskega zbora pod vodstvom ge. Anje. Zaradi ukrepov NIJZ-ja so bili v cerkvi le prvoobhajanci in njihovi bližnji sorodniki, ostali so lahko sv. mašo spremljali pred cerkvijo s pomočjo TV zaslona, ki so ga  priskrbeli v podjetju Etra d.o.o., za kar se jim najlepše zahvaljujemo. Ob koncu so se otroci in starši zahvalili katehistinji Petri, g. župniku Niku, ge. Ireni, ki je otroke spremljala k verouku in nazaj v šolo ter g. Branku, ki je bdel nad vso organizacijo slovesnosti. (Nataša Seničar)

PRVO SV. OBHAJILO

V nedeljo, 13.9.2020, je 22 lanskih tretješolcev prejelo 1. sv. obhajilo. Prejšnje veroučno leto so se s katehistinjo Petro vse do meseca marca pripravljali na slovesnost, ki je bila načrtovana za junij, nato pa je bil zaradi razmer (covid-19) dogodek prestavljen na jesenski čas.

Otroci so se v času devetdnevnice vsak večer zbirali pri sv. maši in se pripravljali na slovesnost, ki jo je s petjem obogatil otroški cerkveni pevski zbor pod vodstvom Anje in Lucije.

Ker je bila zaradi upoštevanja varnostnih navodil NIJZ cerkev rezervirana za prvoobhajance in njihove starše, so sorodniki, prijatelji in ostali župljani lahko sv. mašo spremljali na prostem pred cerkvijo, preko dveh TV ekranov. Za organizacijo prenosa je poskrbelo domače podjetje Etra d.o.o., za kar se jim vsi udeleženci še enkrat zahvaljujejo.

Ob koncu so se starši in otroci zahvalili katehistinji Petri, g. župniku in gospe Ireni, ki je otroke vsako sredo spremljala na poti do veroučne učilnice in nazaj v šolo. Katehetski svet pa je za otroke pripravil spominska darila, ki jih bodo spominjala na ta lepi dan.